Palačinke z banano, kokosovimi in mandeljnivimi kosmiči in ajdovimi žganci

Čudna kombinacija tole z žganci, ampak žganci so bili za porabit in na koncu je prav dobro izpadlo.

Za palačinke potrebujemo
- testo za palačinke (jajci, črna pšenična moka, mleko, radenska, voda)
- banano narezano na zelo tanke kolobarje
- kokosove kosmiče
- mandeljneve kosmiče
- drobne ajdove žgance

Najprej naredimo testo. Žal ne morem napisat točno koliko moke, mleka, vode, ker sem delala po občutku. Dala sem dve jajci, približno 400 g moke, približno 2 dl mleka, 1 dl radenske, in za redčenje po potrebi vodo.

Nato sem v testo primešala še ostale sestvine. Palačinke sem spekla v mali teflonski ponvi, bile so malce debelejše ampak zadosti pečene in zelo okusne.

Seveda pa lahko dodate sestavine po želji. Naj povem, da so mi kokosovi kosmiči (lističi) bolje pasali v palačinke kot kokosova moka.

Dober tek!

Darilo za Tino / Wrapping a gift for friend Tina

Zavijanje daril mi je v veselje, me sprošča in ponosna sem, ko obdarovanec to ceni. Za prijateljico sem zavila domač čaj (bezeg in regratove cvetove) in priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč od patra Simona Ašiča. Zdaj ko so se preselili na "deželo" in se bodo sprehajali po travnikih, bo morda prav prišlo znanje o rožicah za čaje.

Knjigo sem zavila v zelen ovojni papir z motivom listov. Iz kartona sem izrezala štirioglato podlago takšne velikosti, da sem gor lahko postavila lončka s čajem in knjigo. Kartonasto podlago sem ovila v rjav krep papir in ga pobarvala z rumeno. Rumena ga je poživila, zaradi mokre barve pa se papir zvil in podlaga je zgledala kot topla jesenska gozdna tla.

Z rdečo in oranžno akrilno barvo sem pobarvala semena nekega primorskega grmičevja, ki sem jih nabrala jeseni. Na karton sem z silikonsko pištolo prilepila storže, semena "posebne sorte", lončke s čajem in zavito knjigo. Lončke in ovojni papir, v katerega je bila zavita knjiga sem prej zaščitila s selotejpom, tako da se silikon ni prijel direktno na steklo in da nebi poškodoval knjige.

Vse skupaj sem povezala z rafijo in tako stvari še dodatno pritrdila na podlago, ker sam silikon ni dovolj močen za pritrditev "težkih" steklenih lončkov. Varovalka je vedno dobrodošla :)

Darila je bila prijateljica zelo vesela, jaz pa tudi, še posebej, ko sem videla, da ji je všeč tudi kako izvirno je zavito.

Wrapping gifts brings me joy, is relaxing and I'm proud when a person who gets a gift appreciate the effort. Recently I wrapped two glass cups of tea and handbook for herb gathering for my friend. I picked tea (elderflowers and dandelion flowers) by myself in the wild and dry it. They moved to suburb of Ljubljana and I thought it would be a nice gift, if they wanted to pick flowers for tea by themselves now.

I wrapped book in green wrapping paper with leaf motive. For groundig I took square pasteboard, wrapped it in brown crepe paper and paint it yellow. Paint reffreshed and frill the grounding a little bit.

I painted a kind of seeds with red and orange colour and let them dry. Then I fixed book, cups, cones and seeds on grounding with silicon gun. I used a few layers of scotch tape to protect the bottom of glass and book from hot silicon.

To protect glass cups and book from fallilng, I tied them up with raffia. Sometimes more protection is good, just in case :)

A friend was wery happy about the gift, specially because of creative wrapping. I was satisfied too :)

Helsinki 2. del - kulinarično doživetje

Po zajtrku smo se v predverju hotela dobili s Finskima sodelavcema, ki sta nama kasneje predstavila njihovo delo. Zanimive stvari. Tukaj ne bom ravno poročala kaj smo se pogovarjali, to bo predstavljeno v poročilu za službo. Tukaj bom napisala še vse ostale zanimive stvari poleg službenih.

Torej po včerajšnji večerji iz trgovine, ki je bila dobra, moram rečt (lososov namaz, solata z rakci in domač kruh) ...

... me je pozitivno presenetil dober bogat zajtrk (baje se spodobi za hotel s štirimi zvezdicami). Vesela sem, da sem ravno danes zaključila z dieto, drugače bi lažje umrla kot sem umrla prejšne tedne doma ob vseh dobrotah, ki sem jih samo gledala. Jedla sem rižev narastek s polivko iz ribeza, jagod in še drugega jagodičevja. Zelo dobro, zato sem šla iskat dvakrat! Žal sem pozabila fotoaparat - bom slikala jutri.

Kosilo smo jedli v službeni menzi, kjer pripravljajo tipična domača kosila, med drugim tut jetrca. Še posebej mi je bila všeč sirna juha (še nikoli jedla), zelo okusna, tisti trenutek ne pretirano težka za želodec. Po obilnem kosilu (sirova juha, riž s piščancem, solata) so mi v nadaljevanju predstavitve oči lezle skupaj. Kmalu so nama gostitelji ponudili torto (se je njihov sodelavec ravno oženil, pa jo je prinesel). Po kosu torte in pravem čaju pa sem se počasi zbudila in sem lažje sledila.

Na večerjo so naju peljali v eno redkih, če ne celo edino tipično Finsko restavracijo v Helsinkih "Lappi restaurant" - laponsko restavracijo. Notranjost je bila urejena v prijetnem lesenem laponskem slogu, natakarice so nosile starinsko laponsko nošo in bile zelo prijazne.

To, je bilo pa nepojemljivo dobro!!Po priporočilu natakarice, smo vzeli dnevni meni, ki ga bom opisala po domače:
Predjed: tipična jed: bela riba z zeleno polivko, dvema kepicama iker in osvežujočim žličnikom iz gob in čebule
Glavna jed: na hitro popečeno meso severnega jelena s super (neznano) omako, krompirjevo tortico. Francosko zelo dobro rdeče vino.
Sladica: Super dobra!! Čokoladna torta (mini koščič) z sorbetom iz brusnic (oz. neke vrste jagodičevja) in mini odlična limonina tortica.

Mislim, da slike povedo veliko več - bog ne daj, da bi tukaj pozabila fotoaparat!!

To je bila ena izmed najboljših jedi, ki sem jih kadarkoli poizkusila. Lahko se primerja s tisto pravo domačo toskansko restavracijo. Meso severnega jelena je izredno mehko in okusno meso, kar stopi se v ustih (pa je bilo v bistvu surovo - zelo na hitro zapečeno). Ja, bi si upala še enkrat it na Finsko in podoživet kulinarične užitke v pravi Finski restavraciji!

P.S. Ko bom znala kaj takega narest, bo odprla restavracijo!

Tretji dan sem se na zajtrk odpravila s fotoaparatom, saj sem hotela spomin na dobro hrano in prijetno vzdušje. Jedilnica je bila lepo opremljena, igrala je nežna glasba in presenetljivo se hrup iz ceste ni nič slišal.

Zajtrk

je bil odličen. Tokrat sem poleg riževega narastka s polivko iz raznih gozdnih jagod vzela še vložene/marinirane baltske slede in "navadne" slede, ki so finska specialiteta, umešana jajca (umešana na poseben način), pečeno slanino (k zajtrku mi ni pasala, ampak probat je treba), značilen finski kruh, maslo in mini rogljiček (tudi za probat). Najbolj so mi bili všeč sledi (To so ribe značilne za skandinavske dežele.), super okusni. Tokrat sem se za zajtrk prav ornk najedla. Seveda, za sladico sem še enkrat rižev narastek z jagodičevjem :) Če bi bil klanec dol, bi se odkotalila do sobe. Tako sem se pa samo razlezla do dvigala :) Nisem pa se slabo počutila, prav odlično, z okusnimi spomini.

Za kosilo

smo odšli v drugo redko finsko restavracijo, kjer "kriminal!!" jedi nisem slikala, ker je bil z nami tudi vodja oddelka, in konec koncev sva prišli poslovno, ne turistično. Na koncu se je izkazalo, da je bil preprost prijazen in zabaven finec, ampak na fotografiranje sem ob zabavnih pogovorih pozabila. Pa drugič. Jedla sem domače srnine mesne kroglice s pire krompirjem. Za sladico sem izbrala rabarbarino torto, ki so jo nato izbrali še ostali. Mesne kroglice so bile odlične!! Rabarbarina tortica je bila dobra, ampak nič posebnega. Poskusit sem želela rabarbaro v pecivu, ki na finskem raste povsod, tudi na vsakem vrtu, pri nas pa ni tako popularna. Spodaj je bila preprosto plast biskvita, čez biskvit plast vanilijevega, nato plast čokoladnega pudinga in na vrhu rabarbara v želeju. Piko na i je naredila čokoladna kroglica, taprava kvalitetna sočna čokoladna kroglica iz kakava (kot da bi bla Belgisjka čokolada). Med kosilom sem se odločila, da si kupim darilo, ki naj zaenkrat ostane skrivnost.

Popoldan

sem "morala" kupit še dve finski značilni "pecivi", in sicer nekakšne ocvrte kačice in ržene žepke z nadevom iz kuhanega riža (po moje kuhanega na mleku). Zgleda je tudi rižev narastek kar značilna jed.

Helsinki 1. del

Tut na službeno pot je včasih zanimivo it, sploh, če je to velika redkost. Pa sem šla (s sodelavko/nadrejeno), v Helsinke, na delovni obisk njihove carine.

Prvi dan je bil rezerviran za potovanje. Z Brnika preko Bruslja v Helsinke. Ker se ponavadi z avionom peljem v tople kraje ali pa poleti, nisem pričakovala zasnežene Finske. Pogled z aviona je bil prov zanimiv in nenavaden. Med pokrajino in tankim oblačnim pokrovom se je odpirala modra jasnina tam kjer se je oblak končal :)

Nastanile sva se v hotelu (15 minut) ob centralni železniški postaji potem pa hop ven in malo povandrat po sončnem mestu.

V pristanišču in po nekaterih kanalih so še vedno plavale ledene ploskve. Baje je bila letos najhujša zima po 10 letih al še več. Še dobro, da sva januarsk obisk prestavile!

Pozno popoldne sem bolj po nesreči kot ne našla kavarnico na sončku. Zanimivo, te ne postrežejo, ampak si greš iskat sam. Šla sem po roibos čaj, ki sem ga najprej plačala, potem pa v skodelico nalila sama, in se vsedla na teraso. V kavarni sem si izposodila tudi turistične informacije (sicer v finščini) in na sončku uživala ob dobrem čaju. Prepustila sem se žvrgolečemu okolju, opazovala fince okrog sebe. Terasa je bila polna, vse mize na soncu. Opazila sem, da so bili vsi finci mladi in velika večina jih je pila pivo (ženske in moški) ali vino in veliko jih je kadilo. Jaz sem bila redka s čajem. Podobno je bilo v sosednji kavarni. Veselo so razpravljali.

Ko se je sonce skrilo za hišo, se je malce shladilo, in počasi so se začeli odpravljati. Čez minuto po odmiku sonca so lokali razprli tende nad teraso in prižgali gretje. Grelne cevi, nameščene direktno pod tendami, so bile vzdolž celotne terase in so res prijetno grele. Ampak vseeno sem se kmalu tudi jaz odpravila še na eno šetnjo, potem pa sem bila že zmenjena. Opazila sem zanimivo skulpturo jagod, poslikala železniško postajo in se prepustila umirjenosti mesta.

Rženi kruhki z avokadovim namazom in kalčki

Spomnila sem se fino malico, lahko tudi večerjo.

Danes so se ravno prav nakalili kalčki, za porabit je bila polovica zelo zrelega avokada, v omari sem našla ržen kruh, ki sem ga spekla par dni prej in varno pospravila v vrečko, v hladilniku pa zadnje čase nikoli ne manjka pasirana skuta (za namazat).

V posodici sem zmešala avokado in skuto (razmerje po želji), namaz namazala na ržen kruh in po vrhu potresla kalčke. Čisto enostavno in zelo dobro.

Prigrizek je zelo dober, poleg tega pa še lep za pogledat, tak nenavaden. Srečo sem imela, da je bila tudi dobra svetloba za fotkat :)

Ajdova kaša s pisano zelenjavo, polento in avokadom

Sobotni zajtrk :)

Zdaj sem se že luštno navadila pripravljat zajtrke, kosila in večerjo malce dlje. Sicer zgodaj zjutraj vstajam utrujena, ampak se po pol ure kuhe počasi zbudim, in z dobrim zajtrkom dobim več energije.

Včeraj sem dobila kvalitevno hladno stiskano domače olivno olje iz Izole. Mislim, da bi moral vsak enkrat probat za moje pojme res dobro kvalitetno olje, saj bi samo tako lahko videl veliko razliko od tistega kupljenega v trgovini. Razlika v okusu je 3x očitna, meni se zdi bolj gosto, če imaš srečo in pridelovalca poznaš, točno veš kaj dobiš. Priporočam! :)

Hotela sem probat tole ekstra dobro olje, zato sem naredila tak zajtrk, da bi lahko čez polila še malo olja :) Poleg tega, pa je moralo biti brez pšenične moke in sladkorja. Ugotavljam, da lažje preživim brez sladkorja in pšenične moke, kot pa brez olivnega olja.

Skuhala sem ajdovo kašo (vode nisem solila, ker bo kaša posoljena kasneje skupaj z zelenjavo) in jo odcedila.

Skuhala sem polento z dobro žlico ovsenih kosmičev (vodo sem pozabila solit, ampak je bila polenta vseeno dobra). Vlila sem jo v z vodo oplaknjen lonček, da se strdi v obliki lončka in se ga ne prime.

Narezala sem čebulo, malo zelja (sem našla v hladilniku), gobe šitake, posušen v olju vložen paradižnik, 4 kapre, korenček in vse skupaj prepražila na žlici olivnega olja (tistega iz trgovine, ker ga je manj škoda). Vmes sem dodala malo vode, da se ni prijelo. Začinila sem s soljo, baziliko, poprom in kurkumo (ta da lepo rumenkasto barvo). Na koncu sem zelenjavi dodala ajdovo kašo, premešala in podušila še 10 minut, da so se sestavine navzele okusov.

Na krožnik sem poleg ajdove kaše z zelenjavo, ki spominja na curry, in polente narezala avokado. Povrhu sem naribala parmezan in polila z dorbim domačim olivnim oljem.

Dober tek!

Domač pirin kruh

Danes sem zjutraj vstala že mal čez 5. Pripravi zajtrka in malice za službo se nism mogla izogniti, saj bi bila drugače najbrž lačna. Že včeraj sem si zamislila, kaj bo danes za zajtrk. Domač pirin kruh s pečeno zelenjavo in jajcem. Za malico bo pa ta isti kruh s skuto.

Najprej sem zamesila testo za kruh. Postavila sem ga v namaščen pekač, posula z makovimi semeni in z nožem zarezala do dna. Ko se peče (na 200°C/stopnja 6 pri plinski pečici, približno 30 minut) pa lahko pripravite še ostalo za zraven.

PIRIN KRUH
150 g polnozrnate pirine moke
100 g koruzne moke
Pecilni prašek oz. soda bikarbona (dobro polovico vrečke)
ščep soli
1 jajce
100 g skute
1 jogurt (po želji)
semena po želji (makova, sončnična, sezamova, ovseni kosmiči)
1 dl vode (testo naj bo gladko, ne pocasto)

Nastane zelo okusen, rahel kruh.