Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo

Če bo kdo uvažal iz Koreje slučajno :)

V Uradnem listu EU L št. 127, z dne 14. 05. 2011 je objavljen Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (v nadaljevanju: sporazum), ki se bo začel uporabljati 1. julija 2011.

Sporazum odpravlja večino carinskih dajatev na obeh straneh. Za neobčutljivo industrijsko blago velja carinska stopnja prosto že od uveljavitve, to je od 1. 7. 2011, medtem ko se bo carinska stopnja za ostalo blago zniževala postopno, za najbolj občutljivo šele leta 2031.

Eden od pomembnejših delov sporazuma je priloga 2-A (Odprava carin), ki zajema ugodnosti oziroma časovno odpravo carin. Vključuje »Tarifno listo koreje«, ki je pomembna za izvoznike iz EU v Republiko Korejo ter »Tarifno listo EU«, ki je pomembna za uvoznike iz Republike Koreje.

Pravila o poreklu blaga

Pravila o poreklu blaga so urejena v Protokolu o opredelitvi pojma »izdelki s poreklom« in načinih upravnega sodelovanja in velja samo možnost bilateralne kumulacije.

Priloga Seznam obdelav ali predelav je na nekaterih mestih bistveno drugačna od EEEP, ki jih poznamo. Zato morajo predvsem izvozniki preveriti, ali je pravilo za njihov izvozni izdelek, ki je navedeno v tretjem ali četrtem stolpcu, enako EEEP in ali je pri trgovanju z Republiko Korejo uveljavljeno novo pravilo.

V sporazumu so dodatna pravila v seznamu zadostnih obdelav ali predelav, ki niso standardna pravila s seznama. Zato je dodana posebna priloga II (a) k protokolu o poreklu, ki se uporablja namesto pravil iz priloge II za določene izdelke s poreklom iz Republike Koreje, vendar le v mejah letnih kvot (strani 1408 in 1409).

Kot dokazilo o preferencialnem poreklu se bosta uporabljali izjava o poreklu na računu in izjava o poreklu pooblaščenega izvoznika in ne EUR.1. Za pooblaščene izvoznike ni bistvene razlike, tisti, ki tega statusa še nimajo, pa ga bodo morali čim prej pridobiti. Dokazila o poreklu so veljavna 12 mesecev od dneva izdaje. Rok hrambe dokazil in dokaznih listin je 5 let.

Vir: http://www.carina.gov.si/si/novosti/sektor_za_tarifo_vrednost_in_poreklo/sporazum_o_prosti_trgovini_med_evropsko_unijo_in_republiko_korejo/

Hladna jagodna in borovničeva juha ter pirin kuskus

Zajtrk.

1 oseba. 10 min.
250 g jagod
150 g borovnic
80 g pirinega kuskusa
2 dcl ali več mleka

Sadje opereš in zmiksaš. Sadje naj bo hladno, če ne sadno juho še malo ohladiš v hladilniku.
Kuskus skuhaš na mleku (pribl. 5-10 min). Če je pregosto dodaš še malo mleka ali vode.
Na krožniku postrežeš kuskus, priliješ jagodno in borovničevo juho.

Dober tek!

Fina juha za vroče poletne dni.

P.S. Pričenja se sezona gozdnih borovnic in počasi umika sezona slovenskih jagod!

Pečen mlad krompir z raznoliko omako s paradižnikom

Današnje kosilo je nastalo po načelu "kaj imaš v hladilniku" :)

Za eno osebo potrebujemo:
300-400 g mladega krompirja
Približno:
1 manjšo čebulo
2 stroka česna
zrezek piščančjih prsi
list zelja
1 paradižnik
3 žlice svežega graha
polovica večje kroglice mozarelle (ne preveč)
2 žlički bazilike
žlička majarona
olivno olje
sol

Najprej operemo, narežemo, osušimo, naoljimo in damo v pečico pečt krompir, ki se bo pekel približno 40 min. Na manjše kose bo narezan, hitreje bo pečen.

Za omako na trakce narežemo čebulo, sesekljamo česen, na kokcke narežemo paradižnik, na trakove narežemo zelje in na manjše koščke narežemo piščančje prsi.
Čebulo in meso na hitro brez maščobe prepražimo v teflonski ali drugi neoprijemajoči ponvi. Da se vseeno ne prime posode, vmes dobro pošpricamo z vodo, kot da bi pražili na vodi/pari. Ko se čebula in meso obarvata, dodamo česen, nato zelje, paradižnik in grah. Ves čas mešamo. Začinimo s ščepom soli, baziliko in majaronom. Pražimo toliko časa, dokler se paradižnik ne razpusti, na koncu dodamo pol dcl vode. Mozarello narežemo na manjše kose,ki jih na koncu dodamo omaki in pokrijemo s pokrovko da se stopi.

Pečen krompir posolimo. Omako z mozarello malo premešamo. Na krožniku omako polijemo s kvalitetnim olivnim oljem, ki da super okus.

Zraven paše zelena solata, ki v toplih dneh deluje res osvežilno.

Origami Sunburst prototip

Včeraj zvečer ob televiziji sem naredila prototip. Iz knjige Ornamental origami, sem naredila prvo različico - Sunburst. Všeč mi je in zagotovo se bom lotila še ostalih modelov.

Knjiga je zaenkrat izposojena, ampak se mi zdi, da se bo kmalu znašla v moji zbirki!

Malo sem se pohecala v photoshopu in slika je dobila zanimivejše barve :)

Gresovi štruklji s čežano

Po težkem dnevu sem kosilo skuhala v pol urce. Uprla sem se čokoladi in se posladkala na bolj zdrav način. S štruklji in čežano, nekaj najboljšega :)

Sestavine so za dve osebi.

Najprej sem v večjo posodo dala zavret vodo (za štruklje). Nato sem v skledo stresla 250 g skute, jajce, 3 žlice rozin (lahko tudi manj, če vam niso všeč) in polnozrnat pšenični zdrob. Ker je bila masa malce pregosta sem jo razredčila z mlekom. Servet sem potresla z malo gresa, da se štrukelj med kuho nebi prijel, naložila maso na servet kot klobaso, ga zavila in povezala s sukancem. 3 Srednja/velika jabolka sem oprala, izrezala peške, narezala na koščke in dala kuhat z malo vode in žličko cimeta. Lupila jih nisem, če želite pa jih olupite. Vmes, ko je zavrela voda za štruklej, sem ga dala kuhat. Kuhal se je 15-20 minut, ker je bil bolj tanek. Ko so se jabolka zmehčala, sem ugasnila plin in jih zmečkala v čežano. Sladkati mi ni bilo potrebno ničesar, saj so jabolka zadosti sladka.

Pomirilo me je.

Ranjak - pomočnik pri ranah

Tale rožica "Ranjak" me je presenetila. Na lastni koži sem preizkusila njeno delovanje in lahko rečem, da je super.

Nabirala sem ga v sredini maja, na travnikih okoli vikenda, prav vesela koliko ga rase. Posušila sem ga in shranila v dobro zaprte steklene posode.

Zdaj pa k bistvu.

Takrat sem šla čez dva dni laufat in me je superga močno ožulila na podplatu v pregibu podplata in prstov. Recimo 1 cm velik napihnjen žulj s tekočino v notranjsti. Skuhala sem si ranjakov čaj, ga namočila v gazo, jo položila na žulj, ovila z brisačo, da nebi po tleh in postelji teklo, ter z ovito nogo odšla spat. Naslednje jutro je bil žulj suh. Pri hoji sem sicer čutila, da je nekaj bilo na podplatu, kot da bi na hrasto pritisnu, pa te spodi že vedno malo zaboli. Čez noč!

Včeraj sem šla laufat in glej ga zlomka, me je na isti nogi ožulilo na istem mestu, ampak malce manj kot prvič. Nisem si skuhala ranjaka, pustila sem pri miru. Zjutraj je bil žulj še vedno tam in boli me pri hoji. Nič se ni posušil, isti je kot je bil in isto boli.

Lahko bi rekla, da je dokaz tu. Ranjak je zakon! Všeč mi je tudi njegov napihnjen izgled :)

Skrivnost

"Ko sem prvič slišala besedo Skrivnost, nisem razumela, kaj pomeni. Kot pohlepna bralka kriminalnih romanov sem bila prepričana, da je neka stvar skrivnost zgolj zato, ker še ni bila rešena. Toda skrivnost se razlikuje od Skrivnosti, ki je že po svoji naravi nerešljiva in nespoznavna. Možno jo je le živeti.

Nismo odraščali v duhu, ki goji občutek Skrivnosti. Neznano smo sprejeli kot žalitev naših zmožnosti, oseben poraz. Gledano s tega vidika postane neznano izziv za delovanje. Toda Skrivnost zahteva, da prisluhnemo in se odpremo. Ob takem srečanju z neznanim se nas lahko dotakne modrost, ki preoblikuje naše življenje.
Skrivnost ima veliko moč. Med dolgoletnim svetovanjem rakavim bolnikom sem videla, da Skrivnost tolaži ljudi, ko jih nič več ne more utolažiti ali im dati upanje. Leta in leta že opazujem, kako ljudje ob srečanju z neznanim oživijo radovednost in čudenje, radost in živahnost. Spomnijo se, da je življenje sveto in tudi mene opomnijo na to. Ko izgubimo občutek za Skrivnost, postanemo narod izgorelih ljudi. Radovedni ljudje ne izgorijo.
Vsak in vse ima razsežnost neznanega. Skrivnost nam omogoči, da vidimo sebe in druge z najširše možne perspektive kot ankraten in verjetno neskončen proces, ki se lahko nadaljuje življenja dolgo. Živeti pomeni biti nedokončan. Nobeden in ič ni dopolnjeno. Svet in vse na njem je živo.
Občutek Skrivnosti nas lahko prenese onstran razočaranja in sojenja na kraj pričakovanja, kjer psisluhnemo in smo spoštljivi. Če je razsežnost neznanega lastna vsakomur, je možnost vseskozi navzoča. Modrost je možna v vsakem trenutku. Skrivnost nas lahko nagovori in zaceli v špeceriji. Ko se tega zavemo, prisluhnemo življenju iz tistega kotoka v sebi, kjer je tudi Skrivnost. Opustimo neskončno iskanje odgovorov in sprejmemo, da ne razumemo. Odpremo se pričevanju. Kdor priča življenju, lahko sčasoma ve veliko več, kot je mogoče razumeti.

Mogoče se resnična modrost skriva v tem, da ne iščemo odgovorov. Noben odgovor, ki ga najdemo, ne drži dolgo. Odgovor je kraj, kjer lahko zaspimo, medtem pa nas življenje obide na poti k naslednjem vprašanju. Po vseh teh letih sem se začela spraševati, ali ne leži skrivnost dobrega življenja v tem, da nimamo vseh odgovorov, marveč da v dobri družbi sledimo vprašanjem, ki nimajo odgovora. "

(Blagoslovi starega očeta, Rachel Naomi Remen, str. 337)

Trenutek za razmislek.

"Proslavljanje" - zgodba v poglavju Prijateljstvo z življenjem

"VSI, ki prihajajo na delavnice v Commonweal, imajo doseben odnos do raka. Nekaterim so ga odkrili pred nekaj tedni; drugi so za dolga leta preživeli diagnozo. Nekateri živijo z rakom in drugi umirajo zaradi njega. Za vse se najde prostor.

Ko je prišel Irving za teden dni v Commonweal, je bil pri triinsedemdesetih v zadnjih stadijih raka na trebušni slinavki. Bil je v globoki depresiji in zdelo se je, da porabi večino moči samo za to, da preživi dan. Med vsakodnevnim dopoldanskim skpinskim pogovorom je povečen vase molče sedel, le tiho je jokal. Zavračak je vsakršno povabilo, na se pridruži pogovoru, vendar ga je skupina sprejela obenem z njegovo žalostjo.

Udeleženci delavnice dobijo priložnost, da se bolje spoznajo ob delu s peskovnikom. Prostor je vzdolž vseh sten opremljen s policami, na katerih so najrazličnejši predmeti, nekateri simbolni, drugi pravi, vsi pa vsebujejo kompleksonst in okvir tako notranjega kot zunanjega življenja. Po tej jungovski metodi sami izberejo predmete, ki jih privabijo, in jih položijo v plitev zaoboj, napolnjen s peskom, ki stoji na mizi sredi sobe, nato pa spregovorijo o sebnem pomenu, ki ga imajo zanje. Predmete izbirajo intuitivno in njihov pomen se pogosto razkrije šele potem, ko spregovorijo o razporeditvi, narejeni v pesku.

Modrost se največkrat skriva globoko v nas in peščeni pladenj ji daje jasen glas. V tem preprostem posotpku ljudje pogosto dosežejo uvide o namenu, pomembnosti, vzorcih in lepoti svojega življenja, včasih pa odkrijejo tudi smer svojega celjenja.

Irving je tolikokrat zavrnil sodelovanje, da ni nikogar presenetil, ko je dejal, da noče biti zraven. Preostali v dopoldanski skupini so zaporedoma spregovorili o izbranih predmetih in uvidih ob njih. Tretji dopoldan sem vprašala Irvinga, ali bi me pospremil v sobo s peskovnikom, tako da bo vsaj vedel, o čem govorijo drugi v skupini.

Soba s peskovnikom očara večino ljudi; stotine in stotine drobnih predmetov ustvarja svet domišljije in barve. Čaroben prostor je in ljudi kar potegne vase. Očarala je tudi Irvinga, čeprav proti njegovi volji. Počasi je stopal naokrog, prevzet nad predmeti na policah. Sedla sem za mizo na eni strani peskovnika in mirno čakala.

Če nekaj minut je zvle s police velik kristalen obtežilnik za papir v obliki diamanta. Z obema rokama ga je prislonil k licu in v popolni tišini krožil med policami. Vsakič, ko je stopil skozi sončne žarke, ki so lili skozi okno, ali obstal pod katero od svetilk, je pisemski obtežilnik pršil drobne mavrice po belih stenah sobe in stropu. Kazalo je, da je jih sploh ne zaveda. Po nekaj minutah se je obrnil in me pogledal.

Pokimala sem proti obtežilniku. "Bi ga položili v pesek?" sem vprašala. Stopil je naprej in ga nestil v sredino, mi sedel nasproti in ga začel zakopavati v pesek. Ko ga je prekril, tako da se ga ni več videlo, je negibno obsedel in dolgo zrl na mesto, kamor ga je zakopal. Prostor je nenadoma postal tih in prazen. Spomnil me je na prvi trenutek po tistem, ko nekdo umre in se nenadoma znajdeš sam.

Ob peskovniku je stal poln kozarec sveč, dolgih kakih trideset centimetrov in nič debelejših od slamice. Ko ga je Irving opazil, je začel jemati sveče iz njega in jih krožno vtikati v pesek okoli zagrebenega obtežilnika. Pozorno jih je nameščal na enaki razdalji in jih rahlo nagibal navzven.

Nazadnje je bil videti zadovoljen z njihovim razporedom, nagnil se je nazaj in jih motril. Bilo jih je dvanajst. Skupaj sva jih gledala. Čez čas sem mu ponudila škatlico kuhinjskih vžigalic. Prvič se je nasmehnil. Počasi in zelo premišljeno je prižgal sveče, in ko so vse gorele, je uačel sam pri sebi tiho popevati. Nagnila sem se bliže, da bi bolje slišala. Pel je "Vse najboljše".

Še sanjalo se mi ni kaj pomenijo sveče in pesem, a začela sem peti z njim. Vse najboljše, vse najboljše, dagi Irving. Ko sva odpela, je zaprl oči in njegov obraz je odseval globok mir. Tako sva sedela nekaj minut, nato je vsal in jaz za njim. Ko sva skupaj zapustila sobo, sem se ozrla čez ramo v goreče sveče. Spominjale so na svetlobno krono.

Naslednje dni je molče sedel v dopoldanski skupini, ni pa več jokal. Mir, ki ga je našel v sobi s peskovnikom, se jen aselil v njem in sedel je med nami žareč kot Buda. Skupina je to sprejela enako mirno kot njegove solze.

Nekaj tednov po končani delavnici nase je poklicala Irvingova sorodnica in sporočila, da je umrl. Zahvalila se je za vse, kar smo naredili zanj, in nam povedala za globoko spremembo, ki se je zgodila v njem. Prišel je domov in povedal domačim ter prijateljem, da umimra. Nato je z vsakim preživel po nekaj časa, mu povedal, kaj mu je pomenil in v zameno sprejel njegovo ljubezen. Poprej ti zaupni pogovori niso bili možni, saj je zavračal vsak pogovor o smrti. "Kar koli ste že naredili, smo vam globoko hvaležni," nam je rekla. Bila sem zbegana. Do njenega telefonskega klica sem bila prepričana, da smo naredili bolj malo.

V tednu dni, ki je nemara pomagal Irvingu, se je zgodilo marsikaj. Včasih zelo globoko vpliva na ljudi že to, da so sprejeti, kakršni so, in da čutijo naklonjenost. Ko sem veliko let pozneje govorila o Irvingu na delavnici o navzočnosti, mi je neki udeleženec, jungovski analist, povedal, da so Irvingove sveče v peskovniku klasičen primer mandale sebstva, simbola, ki potrjuje inegriteto in nesmrtnost duše. Vendar nisem jungistka in mi to ni bilo znano. Tudi Irvingu ni bilo, a je vseeno prepoznal njeno notranjo resnico."

(Blagoslovi starega očeta, Rachel Naomi Remen, str. 318)

Zgodba je iz knjige, kjer avtorica pripoveduje zgodbe, ki jih je doživela kot zdravnica. Ta zgodba me je prevzela. Všeč mi je bila tudi njena knjiga "Zgodbe ob kuhunjski mizi"! Všeč mi je, ker o smrti govori normalno in je ne smatra za tabu. Smrt predstavi na drugačen, sprejemljiv način.

Ko prebereš njene zgodbe in izkušnje, lahko vidiš življenje v drugačni luči, vidiš,da je vsak nekaj posebnega in da vsak lahko uživa na svoji poti.

"Karjalanpiirakat" - Rženi žepki z mlečnim rižem

Karjalanpiirakat - Finsko ime za ržene žepke nadevane z mlečnim rižem. Lahko bi rekla, da je to sladica, čeprav ne vsebuje sladkorja.

Tematika današnjega kosila je bila Finska kuhinja. Recepte sem vzela iz kuharske knjige, ki sem jo zadnjič kupila v Helsinkih: "Northern Flavours, Food from Finland, avtorice Anne-Marije Tantuu.

Za predjed smo imeli domač ržen kruh z maslom in finsko cloudberry marmelado. Nato je bila na vrsti juha iz mladih kopriv, ki niso bile tako mlade, tako da enemu jedcu juha ni ugajala. Ostalim trem je bila super. Malce nenavadna (koprivna), ampak okusna. Za glavno jed so bile mesne kroglice, pečen krompir (kifeljček) in solata.

Za sladico pa smo se "posladkali" s sveže pečenimi hrustljavimi rženimi žepki. Tokrat objavljam recept za ržene žepke.

Za 12-14 žepkov potrebujemo:
- 1 dl vode
- ščepec soli
- približno 2 dl ržene moke
- 1/2 dl pšenične moke (jaz sem dala črno pšenično)
- nekaj moke za razvaljat

Nadev:
- bel riž
- mleko
Po navodilih vrečke z rižem skuhaš bel riž na mleku. V bistvu skuhaš mlečni riž, med kuhanjem ves čas mešaš in paziš, da ne prekipi.

Preliv:
- stopljeno maslo oz. stopljeno maslo z vodo

Testo zamesi in pregneti iz zgoraj navedenih sestavin in ga na tanko razvaljaj. Nato ga razreži na 12-14 kosov, na katere nadevaj kuham mlečni riž. Robove testa nato zapogni navznoter in malo potlači. Žepke položi na papir za peko na pekač.

Pečico segrej na visoko temperaturo in žepke na hitro speci, da testo hrustljavo porumeni in se mlečni riž lepo rumenkasto zapeče.

Ko so žepki pečeni, jih pomaži s stopljenim maslom, postavi v skledo in jo pokrij z več kuhinjskimi krpami, da se hrustljavo rženo testo malce zmehča. Čez 20 minut ponudi.

P.S. žepki so dobri, čeprav niso sladki :)

"Curry" prosena kaša s garam massala piščancem

Danes sem si sicer zaželela šparglje, ampak v Šparu niso imeli nič slovenskega, torej so odpadli. Zato sem kupila gobe Šitake, ki se super ujamejo s piščancem in korenjem.

Za kosilo sem pripravila proseno kašo, omako s piščancem, korenjem in Šitakami ter solato.

Proseno kašo za dve osebi sem skuhala v nesoljeni vodi, dodala sem 2 klinčka in žličko kurkume. Proti koncu sem dodala še 3 žlice kokosovega mleka, ki mi je zadnjič ostal pri curryju. Z majhnim ščepcem soli sem posolila čisto na koncu. Uspela mi je res super priloga :)

Na čebuli sem prepražila na koščke narezana stegna piščanca, koleščke korenja, narezane šitake ter par listov svežih kopriv. Začinila sem s soljo, poprom in dvema žličkama začimbne mešanice "Garam massale" ter prilila malo vode, da se omaka ni sprijela.

Z užitkom sva pojedla okusno kosilo, zanimivih okusov.