sreda, 31. avgust 2011

Jaz, Gejša

Zadnjič sem jo prebrala, super knjigo Jaz, Gejša.

Knjigo je napisala Gejša, Mineko Iwasaki, ki je hotela svetu predstaviti način življenja in posebnosti te zvrsti japonske kulture. Gejše so plesalke, pevke, ki obvladajo obrede čaja in so provrstne družabnice pomembnim in predvsem bogatim strankam. Opisuje svoje trdo delo, da je postala ena najboljših gejš in prikazuje tradicijo te izumirajoče japonske umetnosti.

Knjige nism mogla izpustit kar tako iz rok. Pritegnila me je, kljub temu, da sem "pričakovala" preveč razpredanja o običajih in postopkih (da bo dolgočasna). Prepleta čustvene izzive in vsakdanjosti kulture, ki je nam popolnoma tuja, kar me je držalo v visokem zanimanju kaj se bo zgodilo potem. Prav tako sem pričakovala, da so gejše neke vrste prostitutke, pa to ni res! Zgodba je presegla moja pričakovanja, z veseljem sem jo brala in se vživela v pripovedovalko.

Všeč mi je bila, ker je bila lahka, za sprostitev misli. Naučila sem se nekaj o japonski kulturi, kar prej nisem poznala. Všeč mi je bilo tudi to, da je resnična zgodba, in sem dejansko lahko verjela, da se je res zgodila.

Tudi to knjigo priporočam :)

torek, 30. avgust 2011

Še en krog na vrtiljaku

ŠE EN KROG NA VRTILJAKU: Tiziano Terzani

Knjiga, ki je ne želim pozabit! Odgovorila mi je, poslala me je v razmišljanje, omilila strahove in potrdila moje mnenje. "Požrla" sem jo v parih dneh, kljub njeni "debelosti". Vzela sem jo celo na avion in na aktivnem dopustu brala vsak prost trenutek. Kupila bi si jo, da bi jo brez problema prebrala še kdaj, si označila ta "pametne" in tud ker lepo zgleda.

Govori o soočanju avtorja z odkritim rakom. Preizkušnjo z moderno medicino in o iskanju rešitev v alternativni medicini vseh vrst. Hvalabogu je bil zelo znan pomemben človek (dober vojni novinar),da si je to iskanje lahko privoščil, po drugi strani pa mu je prav stresno življenje toliko let povzročilo raka. Življenje mu ponudi še en krog na vrtiljaku življenja, ki se na prvi pogled zdi kratek, ampak je nabito poln z nabiranjem vseh vrst izkušenj. Šele z boleznijo je zares začel živet. Iskal je sebe, kaj si želi, se soočal z bolečinami kemoterapije in brskal za informacijami. Želel je sprobati vse, kar bi mu lahko pomagalo, potoval po Indiji, Filipinih, .. se zdravil v ZDA. Na koncu je dojel kaj je v življenju zares pomembno.

Odpre ti oči, predstavi tudi šalabajzerski vidik tako sodobne medicine, kot alternativnih. Kako naša medicina samo popravlja bolne dele telesa, medtem ko že vsi vemo, kako sta um in telo povezana! Kako nekateri alternativci samo denar vlečejo s svojimi nelogičnimi storitvami. Z avtorjem odkrivaš bistvo svojega življenja, sprašuješ se in dojemaš. Želiš si sprememb, odločiš se, poskušaš in ugotoviš, da je to zeloooo počasen proces mimo vseh prepričanj, s katerimi živimo. Premakne se kolešček v glavi v "pravo", drugo smer, kamor se ti zdi bolj pametno. Z avtojem ugotoviš kako nas je res strah bolezni, kako potrošniško res živimo, kaj si predstavljamo pod "srečo" in kako nas je strah smrti.

Super knjiga, priporočam :)



sobota, 27. avgust 2011

Ajvar, tapravi srbski :)

Pred dopustom je bila v naši družini vedno norija. Polno zelenjave/sadja je fotr prpelu  "za porabit" in je mami cele dneve kuhala marmelade, sokove in še kaj, da se je porablo. Včasih smo zato premaknili celo dopust.

Letos je pa kaže, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ne, sj ni tko hudo :) Lani sem prvič delala ajvar, in bil mi je tok dobr, da sem se že lani odločila, da ga letos naredim še enkrav več (iz treh tavelkih žaklov paprik). Seveda paprike niso in niso želele postat rdeče prej (tko k lani), zato sem jih dobila 2 tedna pred dopustom, pa še to v pondelk (tko da je en vikend odpadu). Oče je zrihtal domače, z dolenjske njive :) Ker greva letos na daljši dopust v bolj oddaljene kraje, in ker zadn tedn je pred dopustom treba zamenjati še vse radiatorje in izolirat steno, predzadn tedn pa še kupt/zrihtat par stvari za na po, sem se že prej odločila, da bom glede na okoliščine kuhala ajvar "samo" iz dveh žaklov. Da stvar ne bo tako enostavna, je nastopil še vročinski val. Kaj bi delal zunaj pri 35°C, če lahko kuhaš ajvar notr pr 40°C. Stara plinska pečica puhti vročino ven k da nebi bila zaprta. Pozimi se slaba izolacija čuti kot prijetno toplo. Ko sem v torek popoldan začela tehtat paprike po receptu, sta se mi ta dva žaklja zdela tedenski projekt. Zavedla sem se, da sem si spet zadala preveč, tko da sem imela malo težav odgnat obupane misli. Težko sem se tudi privadila na vročino v kuhinji, poleg tega, pa sem se lovila pri postopku, ki sem ga od lani pozabila. Ko sem naročala paprike sem optimistično mislila, da bom vse skuhala v enem dnevu (popoldnevu). Prvi dan me je kuhanje izmučilo do konca in nisem si hotela predstavljati, kaj me čaka še naslednji dan in naslednji, sploh pa ne tega, da moram vse skuhat do vikenda, ker gremo v petek na morje. V evforiji, mi je hvalabogu prišlo na misel to, da bom pač odvečne paprike očetu vrnila, pa naj jih naprej proda al pa naj doma naredijo kaj iz njih. Natehtala sem si količino, ki je ustrezala še celim dvem popoldnevom, ki sta sledila, ostalo pa je fant peljal očetu nazaj. Takoj sem se počutila plovico lažje!

Upam, da bo tri dni kuhanja pri najbolj nenormalnih temperaturah, dalo vsaj take rezultate kot so bili lani (da se vsaj ajvar nebi pokvaril preden bi ga pojedli!).

Recept sem našla na tukaj. Je dolg postopek, ampak se splača (ker osebno ne maram kislih ajvarjov, oz. kakršnihkoli drugih ajvarjov).

Sestavine za 1 rundo:
• 2 kg dolgih rdečih paprik
• 0,8 kg jajčevcev
• pekoč feferon
• 1 dl sončničnega olja
• 1 velika žlica kisa (tako si jaz razlagam)
• 2 velika stroka česna
• 1 velika žlica soli

1. vklopila sem ventilator, da sem vsaj zrak premešala v kuhinji, da sem lahko dihala.
2. Paprike sem stehtala, oprala, obrisala (osušila), zložila na peki papir na dva pekača, ki sem jih dala pečt naenkrat. Na plinski pečici se je najbolje obnesla temperatura med št. 6 in 7 (sam bog ve koliko je to °C).

Original recept je super, zato ga ne bom še enkrat pisala. Napisala bom samo par napotkov, idej.

3. Jajčevcev nisem tehtala, dala sem po občutku 2 mala oz. enega velikega na rundo paprik.
4. Najprej sem dala pečt eno rundo, ki se je pekla cca pol ure, odvisno kako velike so paprike, vmes sem olupila česen in pripravila lončke. Ko sem pobrala ven pečeno prvo rundo, sem dala pečt novo rundo, ki se je pekla ravno toliko časa, da se je prva runda ustrezno uparila in sem jo še uspela olupit, preden sem dala v pokrito posodo drugo rundo.
5. Ajvar sem delala po dve rundi naenkrat in to potem nalila v kozarčke. Potem pa spet dve rundi in v kozarčke.
6. Kuhanje te mora na splošno sproščat, če ne že 3x obupaš, sploh, ko že tretji dan počneš isto, na isti vročini in si misliš, da boš na koncu pomival isto goro posode. Oziroma si zadajte ustrezno majhno količino rund, da vidite, če se vam sploh da ubadat po tem receptu.
7. Všeč mi je, če v ajvarju dobim notr tut kakšen celo košček paprike, za ugriznt, in zato nekaterih paprik nism zmlela, ampak sem jih narezala na manjše trakove, torej pustila cele. Dodala sem jih v lonec, kjer sem kuhala ostalo zmes.
8. Ker nisem imela feferonov, sem v eno izmed dvojnih rund stresla tretjino male žličke kajenskega popra, da je ajvar nežno do srednje pekoč.
9. Nadevala sem ga v manjše kozarčke, da je lažje porabit, ko kozarček odpreš.
10. Lani sem par korazčkov podarila tudi za darilo in razveselila par ljudi. Če zdržijo do novega leta, jih lahko podarite tudi za novo leto.

Sedaj, ko je konec vem, da se mi bo vztrajnost poplačala prvič, ko si bom zaželela pravi domači ajvar, čisto po mojem okusu :)) Takrat bom najsrečnejši človek na svetu.

Hitro v nabavo paprik, sedaj je še čas za to, če želite tiste na soncu zrastle!!

lp

petek, 26. avgust 2011

Polpeti iz bučk in rženih kosmičev

Ko sem iz službe prišla domov, sem prižgala pečico in začela protokol pečenja/kuhanja ajvarja. Kaj boš počel pri 35°C zunaj, če lahko kuhaš pri 40°C notr :) Kljub toploti sem bila lačna in zaželela sem si bučke. Pravzaprav imam poln hladilnik bučk in paradajzov, tko da dost drugega mi ni preostalo. Na misel so mi prišli bučkini polpeti s kosmiči, na podoben način kot frtajla zadnjič.

Sestavine:
- 3 majhne mlade bučke
- por (cca 15 cm stebla)
- 5 žlic rženih kosmičev
- 2 jajci
- 3 vejice peteršilja
- 4 žlice otrobov
- Začimbe: poper, limonska trava
- malo koruzne moke

V skledo sem naribala bučke zraven sem na kolobarčke narezala por. Zravevn sem ubila 2 bolj drobni jajci, dodala zrezane lističe peteršilja, popoprala in začinila še s pol žličke zmlete limonske trave.
5 žlic rženih kosmičev sem poparila z vrelo vodo in jih pustila par minut, da se napijejo. Odcejene kosmiče sem streska k bučkam in dobro zmešala. Zmes je bila malo bolj redka, zato sem v upnaju, da se bo zgostila dodatla otrobe. Recimo, da se je zgostila za malenkost. Ko sem obilikovala polpete sem v roki dodala še malo koruzne moke, da sem popivnala mokroto.

Ko sem oblikovane polpete dala pečt v razgreto sončnično olje, so se lepo zapekli in ostali skupaj (niso razpadli, kot sem pričakovala). Pečene sem odložila na papirnato brisačo, ki je popivnala olje.
Zraven sem si naredila solato iz zelenega radiča, najboljša :)

P.S.
- Naribane bučke spustijo vodo, zato naredite polpete takoj (da ne bodo mele časa vode spustit), ali pa bučke pustite stati nekaj časa,odvečno vodo ožamite in šele nato delajte polptete.
- Ne vem če ste opazili, ampak nisem solila, kar se na polpetih sploh ne čuti, okus je poln tudi brez soli. Seveda lahko posolite, če ste navajeni.
- Polpete čim bolj sploščite, da se bodo prepekli skozi, sploh, če boste dodajali več moke, ki je fino, da se speče.

četrtek, 18. avgust 2011

Mlečni riž z jabolki in skuto

Danes za zajtrk :)

Mlečni riž: na mleku kuhan beli riž (npr. Zlato polje) z vanilij sladkorjem.
Zmešan s skuto, dvemi naribanimi jabolki in malo cimeta.


Dober tek! :)


sreda, 17. avgust 2011

Piščanec s porom in figami

Danes za kosilo:)

Piščančje stegno brez kosti marinirano v mešanici začimb za piščanca (mislim, da je iz Turčije)
prepraženo s česnovo travo, porom in figami
začinjeno z baziliko, poprom in cimetom

Zelena solata z ovčjim sirom Pecorino.



nedelja, 7. avgust 2011

Gozdne jagode

Našla sem slikco gozndnih jagod, ki sem jih junija nabrala na vikendu. Pa mi delajo skomine, ker so bile res dobre. Komaj spet čakam drugo leto :)