Zjutraj, ko se primajem v kuhinjo, da si pripravim zajtrk, razmišljujoč kaj bom dala v ajdovo kašo, zagledam krožniček s tabletami in limonada. Huh, sem rekla, čigavo je pa to? Bilo je od babice.
Prov zamislila sem se, globoko, in bila hvaležna za ajdovo kašo, ki sem jo nosila sabo.
Zaželela sem si tudi, da mi takega zajtrka nikoli v življenju nebi bilo treba preizkušati na lastni koži.
Zmrazi me ob mislina tole slikco.
Ni komentarjev:
Objavite komentar