sobota, 27. avgust 2011

Ajvar, tapravi srbski :)

Pred dopustom je bila v naši družini vedno norija. Polno zelenjave/sadja je fotr prpelu  "za porabit" in je mami cele dneve kuhala marmelade, sokove in še kaj, da se je porablo. Včasih smo zato premaknili celo dopust.

Letos je pa kaže, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ne, sj ni tko hudo :) Lani sem prvič delala ajvar, in bil mi je tok dobr, da sem se že lani odločila, da ga letos naredim še enkrav več (iz treh tavelkih žaklov paprik). Seveda paprike niso in niso želele postat rdeče prej (tko k lani), zato sem jih dobila 2 tedna pred dopustom, pa še to v pondelk (tko da je en vikend odpadu). Oče je zrihtal domače, z dolenjske njive :) Ker greva letos na daljši dopust v bolj oddaljene kraje, in ker zadn tedn je pred dopustom treba zamenjati še vse radiatorje in izolirat steno, predzadn tedn pa še kupt/zrihtat par stvari za na po, sem se že prej odločila, da bom glede na okoliščine kuhala ajvar "samo" iz dveh žaklov. Da stvar ne bo tako enostavna, je nastopil še vročinski val. Kaj bi delal zunaj pri 35°C, če lahko kuhaš ajvar notr pr 40°C. Stara plinska pečica puhti vročino ven k da nebi bila zaprta. Pozimi se slaba izolacija čuti kot prijetno toplo. Ko sem v torek popoldan začela tehtat paprike po receptu, sta se mi ta dva žaklja zdela tedenski projekt. Zavedla sem se, da sem si spet zadala preveč, tko da sem imela malo težav odgnat obupane misli. Težko sem se tudi privadila na vročino v kuhinji, poleg tega, pa sem se lovila pri postopku, ki sem ga od lani pozabila. Ko sem naročala paprike sem optimistično mislila, da bom vse skuhala v enem dnevu (popoldnevu). Prvi dan me je kuhanje izmučilo do konca in nisem si hotela predstavljati, kaj me čaka še naslednji dan in naslednji, sploh pa ne tega, da moram vse skuhat do vikenda, ker gremo v petek na morje. V evforiji, mi je hvalabogu prišlo na misel to, da bom pač odvečne paprike očetu vrnila, pa naj jih naprej proda al pa naj doma naredijo kaj iz njih. Natehtala sem si količino, ki je ustrezala še celim dvem popoldnevom, ki sta sledila, ostalo pa je fant peljal očetu nazaj. Takoj sem se počutila plovico lažje!

Upam, da bo tri dni kuhanja pri najbolj nenormalnih temperaturah, dalo vsaj take rezultate kot so bili lani (da se vsaj ajvar nebi pokvaril preden bi ga pojedli!).

Recept sem našla na tukaj. Je dolg postopek, ampak se splača (ker osebno ne maram kislih ajvarjov, oz. kakršnihkoli drugih ajvarjov).

Sestavine za 1 rundo:
• 2 kg dolgih rdečih paprik
• 0,8 kg jajčevcev
• pekoč feferon
• 1 dl sončničnega olja
• 1 velika žlica kisa (tako si jaz razlagam)
• 2 velika stroka česna
• 1 velika žlica soli

1. vklopila sem ventilator, da sem vsaj zrak premešala v kuhinji, da sem lahko dihala.
2. Paprike sem stehtala, oprala, obrisala (osušila), zložila na peki papir na dva pekača, ki sem jih dala pečt naenkrat. Na plinski pečici se je najbolje obnesla temperatura med št. 6 in 7 (sam bog ve koliko je to °C).

Original recept je super, zato ga ne bom še enkrat pisala. Napisala bom samo par napotkov, idej.

3. Jajčevcev nisem tehtala, dala sem po občutku 2 mala oz. enega velikega na rundo paprik.
4. Najprej sem dala pečt eno rundo, ki se je pekla cca pol ure, odvisno kako velike so paprike, vmes sem olupila česen in pripravila lončke. Ko sem pobrala ven pečeno prvo rundo, sem dala pečt novo rundo, ki se je pekla ravno toliko časa, da se je prva runda ustrezno uparila in sem jo še uspela olupit, preden sem dala v pokrito posodo drugo rundo.
5. Ajvar sem delala po dve rundi naenkrat in to potem nalila v kozarčke. Potem pa spet dve rundi in v kozarčke.
6. Kuhanje te mora na splošno sproščat, če ne že 3x obupaš, sploh, ko že tretji dan počneš isto, na isti vročini in si misliš, da boš na koncu pomival isto goro posode. Oziroma si zadajte ustrezno majhno količino rund, da vidite, če se vam sploh da ubadat po tem receptu.
7. Všeč mi je, če v ajvarju dobim notr tut kakšen celo košček paprike, za ugriznt, in zato nekaterih paprik nism zmlela, ampak sem jih narezala na manjše trakove, torej pustila cele. Dodala sem jih v lonec, kjer sem kuhala ostalo zmes.
8. Ker nisem imela feferonov, sem v eno izmed dvojnih rund stresla tretjino male žličke kajenskega popra, da je ajvar nežno do srednje pekoč.
9. Nadevala sem ga v manjše kozarčke, da je lažje porabit, ko kozarček odpreš.
10. Lani sem par korazčkov podarila tudi za darilo in razveselila par ljudi. Če zdržijo do novega leta, jih lahko podarite tudi za novo leto.

Sedaj, ko je konec vem, da se mi bo vztrajnost poplačala prvič, ko si bom zaželela pravi domači ajvar, čisto po mojem okusu :)) Takrat bom najsrečnejši človek na svetu.

Hitro v nabavo paprik, sedaj je še čas za to, če želite tiste na soncu zrastle!!

lp

Ni komentarjev:

Objavite komentar