Helsinki 2. del - kulinarično doživetje

Po zajtrku smo se v predverju hotela dobili s Finskima sodelavcema, ki sta nama kasneje predstavila njihovo delo. Zanimive stvari. Tukaj ne bom ravno poročala kaj smo se pogovarjali, to bo predstavljeno v poročilu za službo. Tukaj bom napisala še vse ostale zanimive stvari poleg službenih.

Torej po včerajšnji večerji iz trgovine, ki je bila dobra, moram rečt (lososov namaz, solata z rakci in domač kruh) ...

... me je pozitivno presenetil dober bogat zajtrk (baje se spodobi za hotel s štirimi zvezdicami). Vesela sem, da sem ravno danes zaključila z dieto, drugače bi lažje umrla kot sem umrla prejšne tedne doma ob vseh dobrotah, ki sem jih samo gledala. Jedla sem rižev narastek s polivko iz ribeza, jagod in še drugega jagodičevja. Zelo dobro, zato sem šla iskat dvakrat! Žal sem pozabila fotoaparat - bom slikala jutri.

Kosilo smo jedli v službeni menzi, kjer pripravljajo tipična domača kosila, med drugim tut jetrca. Še posebej mi je bila všeč sirna juha (še nikoli jedla), zelo okusna, tisti trenutek ne pretirano težka za želodec. Po obilnem kosilu (sirova juha, riž s piščancem, solata) so mi v nadaljevanju predstavitve oči lezle skupaj. Kmalu so nama gostitelji ponudili torto (se je njihov sodelavec ravno oženil, pa jo je prinesel). Po kosu torte in pravem čaju pa sem se počasi zbudila in sem lažje sledila.

Na večerjo so naju peljali v eno redkih, če ne celo edino tipično Finsko restavracijo v Helsinkih "Lappi restaurant" - laponsko restavracijo. Notranjost je bila urejena v prijetnem lesenem laponskem slogu, natakarice so nosile starinsko laponsko nošo in bile zelo prijazne.

To, je bilo pa nepojemljivo dobro!!Po priporočilu natakarice, smo vzeli dnevni meni, ki ga bom opisala po domače:
Predjed: tipična jed: bela riba z zeleno polivko, dvema kepicama iker in osvežujočim žličnikom iz gob in čebule
Glavna jed: na hitro popečeno meso severnega jelena s super (neznano) omako, krompirjevo tortico. Francosko zelo dobro rdeče vino.
Sladica: Super dobra!! Čokoladna torta (mini koščič) z sorbetom iz brusnic (oz. neke vrste jagodičevja) in mini odlična limonina tortica.

Mislim, da slike povedo veliko več - bog ne daj, da bi tukaj pozabila fotoaparat!!

To je bila ena izmed najboljših jedi, ki sem jih kadarkoli poizkusila. Lahko se primerja s tisto pravo domačo toskansko restavracijo. Meso severnega jelena je izredno mehko in okusno meso, kar stopi se v ustih (pa je bilo v bistvu surovo - zelo na hitro zapečeno). Ja, bi si upala še enkrat it na Finsko in podoživet kulinarične užitke v pravi Finski restavraciji!

P.S. Ko bom znala kaj takega narest, bo odprla restavracijo!

Tretji dan sem se na zajtrk odpravila s fotoaparatom, saj sem hotela spomin na dobro hrano in prijetno vzdušje. Jedilnica je bila lepo opremljena, igrala je nežna glasba in presenetljivo se hrup iz ceste ni nič slišal.

Zajtrk

je bil odličen. Tokrat sem poleg riževega narastka s polivko iz raznih gozdnih jagod vzela še vložene/marinirane baltske slede in "navadne" slede, ki so finska specialiteta, umešana jajca (umešana na poseben način), pečeno slanino (k zajtrku mi ni pasala, ampak probat je treba), značilen finski kruh, maslo in mini rogljiček (tudi za probat). Najbolj so mi bili všeč sledi (To so ribe značilne za skandinavske dežele.), super okusni. Tokrat sem se za zajtrk prav ornk najedla. Seveda, za sladico sem še enkrat rižev narastek z jagodičevjem :) Če bi bil klanec dol, bi se odkotalila do sobe. Tako sem se pa samo razlezla do dvigala :) Nisem pa se slabo počutila, prav odlično, z okusnimi spomini.

Za kosilo

smo odšli v drugo redko finsko restavracijo, kjer "kriminal!!" jedi nisem slikala, ker je bil z nami tudi vodja oddelka, in konec koncev sva prišli poslovno, ne turistično. Na koncu se je izkazalo, da je bil preprost prijazen in zabaven finec, ampak na fotografiranje sem ob zabavnih pogovorih pozabila. Pa drugič. Jedla sem domače srnine mesne kroglice s pire krompirjem. Za sladico sem izbrala rabarbarino torto, ki so jo nato izbrali še ostali. Mesne kroglice so bile odlične!! Rabarbarina tortica je bila dobra, ampak nič posebnega. Poskusit sem želela rabarbaro v pecivu, ki na finskem raste povsod, tudi na vsakem vrtu, pri nas pa ni tako popularna. Spodaj je bila preprosto plast biskvita, čez biskvit plast vanilijevega, nato plast čokoladnega pudinga in na vrhu rabarbara v želeju. Piko na i je naredila čokoladna kroglica, taprava kvalitetna sočna čokoladna kroglica iz kakava (kot da bi bla Belgisjka čokolada). Med kosilom sem se odločila, da si kupim darilo, ki naj zaenkrat ostane skrivnost.

Popoldan

sem "morala" kupit še dve finski značilni "pecivi", in sicer nekakšne ocvrte kačice in ržene žepke z nadevom iz kuhanega riža (po moje kuhanega na mleku). Zgleda je tudi rižev narastek kar značilna jed.