sreda, 13. april 2011

Helsinki 1. del

Tut na službeno pot je včasih zanimivo it, sploh, če je to velika redkost. Pa sem šla (s sodelavko/nadrejeno), v Helsinke, na delovni obisk njihove carine.

Prvi dan je bil rezerviran za potovanje. Z Brnika preko Bruslja v Helsinke. Ker se ponavadi z avionom peljem v tople kraje ali pa poleti, nisem pričakovala zasnežene Finske. Pogled z aviona je bil prov zanimiv in nenavaden. Med pokrajino in tankim oblačnim pokrovom se je odpirala modra jasnina tam kjer se je oblak končal :)


Nastanile sva se v hotelu (15 minut) ob centralni železniški postaji potem pa hop ven in malo povandrat po sončnem mestu.


V pristanišču in po nekaterih kanalih so še vedno plavale ledene ploskve. Baje je bila letos najhujša zima po 10 letih al še več. Še dobro, da sva januarsk obisk prestavile!


Pozno popoldne sem bolj po nesreči kot ne našla kavarnico na sončku. Zanimivo, te ne postrežejo, ampak si greš iskat sam. Šla sem po roibos čaj, ki sem ga najprej plačala, potem pa v skodelico nalila sama, in se vsedla na teraso. V kavarni sem si izposodila tudi turistične informacije (sicer v finščini) in na sončku uživala ob dobrem čaju. Prepustila sem se žvrgolečemu okolju, opazovala fince okrog sebe. Terasa je bila polna, vse mize na soncu. Opazila sem, da so bili vsi finci mladi in velika večina jih je pila pivo (ženske in moški) ali vino in veliko jih je kadilo. Jaz sem bila redka s čajem. Podobno je bilo v sosednji kavarni. Veselo so razpravljali.


Ko se je sonce skrilo za hišo, se je malce shladilo, in počasi so se začeli odpravljati. Čez minuto po odmiku sonca so lokali razprli tende nad teraso in prižgali gretje. Grelne cevi, nameščene direktno pod tendami, so bile vzdolž celotne terase in so res prijetno grele. Ampak vseeno sem se kmalu tudi jaz odpravila še na eno šetnjo, potem pa sem bila že zmenjena. Opazila sem zanimivo skulpturo jagod, poslikala železniško postajo in se prepustila umirjenosti mesta.



Ni komentarjev:

Objavite komentar