VALKIRE

Brala sem knjigo Valkire od Paula Coelha. Super knjigca, če bi radi kaj duhovnega prebrali. Baje je po resnični zgodbi, zato me je še toliko bolj pritegnila in mi dala mislit. Drugač mi je pa všeč večina njegovih knjig, sem skoraj vse že prebrala.

Par odstavkov sem si izpisala, tistih, ki se mi zdi, da zelo držijo. Tistih, ki se mi zdijo pomembni in vredni.

Takole je zapisal:
"Tako kot je velik obred maša, sestavljena iz več delov, je velik obred tudi vsak dan v življenju vsakega posameznika.
Do potankosti izdelan obred, ki si ga želimo vsi izvajati s popolno natančnostjo, ker se bojimo, da bo - če nam kaj spodleti - vse propadlo. Ta obred se imenuje RUTINA."

"Ko smo še mladi, ni tako odločilno. Vendar sčasoma skupek vse teh dnevnih ritualov postaja vedno bolj ustaljen in začne vladati našemu življenju. Ko enkrat stvari začnejo potekati bolj ali manj tako, kot smo si jih zamislili, si ne drznemo več prekiniti obreda in tvegati. Hlinimo nezadovoljstvo, vendar se zadovoljimo z dejstvom, da je vsak dan enak drugemu. Tako vsaj ne vidimo nepričakovanih nevarnosti.
Na ta način si onemogočimo kakršnokoli notranjo ali zunanjo rast, razen tiste, ki je že predvidena v obredu. Koliko otrok, kakšno mesto v družbi, koliko denarja.
Ko se obred utrdi, človek postane njegov suženj." (Vir: Paulo Coelho, Valkire, str. 117)

Pa še ena o slončkih :)
"Spomnil se je, da mu je nekoč neki krotilec živali pripovedoval, kako slone držijo v ujetništvu. Ko so še majhni, jih z verigami privežejo na velik, lesen štor. Vsi skušajo pobegniti, a jim ne uspe. Skozi celotno otroštvo skušajo pobegniti, vendar je lesen štor močnejši od njih.
Nato se navadijo na ujetnišvo. In ko so veliki in močni, zadostuje, da jim krotilec okoli noge zaveže verigo, ki jo pritrdi kamorkoli - lahko tudi na drobceno vejico, in sloni ne bodo zbežali. Postanejo ujetniki preteklosti."(Vir: Paulo Coelho, Valkire, str. 142)